Novice

Slovensko-hrvaško srečanje v Mariji Bistrici
Sobota, 30. 8. 2003

Iz prijav je razvidno, da se bo slovensko-hrvaškega srečanja v Mariji Bistrici udeležilo okoli pet tisoč slovenskih romarjev. Najmanj toliko bo tudi hrvaških romarjev.

Od slovenskih škofov se bodo romanja udeležili: ljubljanski nadškof in predsednik SŠK dr. Franc Rode, koprski škof msgr. Metod Pirih, mariborski škof dr. Franc Kramberger, ljubljanska pomožna škofa msgr. Alojz Uran in msgr. Andrej Glavan, koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak in mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej.

Od hrvaških škofov se bodo srečanja udeležili Zagrebški nadškof in predsednik HŠK msgr. Josip Bozanič, zadarski nadškof msgr. Ivan Prenđa, varaždinski škof msgr. Marko Culej, zagrebški pomožni škof in predsednik Narodnega odbora za SREKS msgr. Vlado Košić in zagrebški pomožni škof msgr. Josip Mrzljak.

Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki ostalih srednjeevropskih dežel, ki se skupaj s Slovenijo in Hrvaško pripravljajo na Srednjeevropski katoliški shod, in sicer:
predsednik ŠK Bosne in Hercegovine msgr. Franjo Komarica, predsednik Madžarske ŠK dr. Seregély István, tajnik madžarske ŠK dr. András Veres, avstrijski vojaški ordinarij msgr. Christian Werner, posebni odposlanec kardinala Glempa msgr. Wlodzimierz Artyszuk, slovaški vojaški ordinarij msgr. František Rábek

V Marijo Bistrico bo poromalo okoli 150 alovenskih duhovnikov in prav toliko tudi hrvaških. Pri bogoslužju bo sodeloval združeni pevski zbor dekanije Šentjernej in baritonist Matjaž Robavs. V zvoniku bodo pritrkovalci župnije Šmarje SAP. Po maši bo na trgu pred baziliko koncert pihalne godbe iz Loč pri Dobovi.

Tiskovni urad SŠK
Ljubljana, 28. 08. 2003

Slovenci romamo v Marijo Bistrico

Slovensko-hrvaško srečanje v Mariji Bistrici, 30. avgusta
V pripravah na srednjeevropski katoliški shod, ta bo 22. maja 2004 v avstrijskem Mariazellu, za katerega so se odločile škofovske konference Avstrije, Madžarske, Češke, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovaške in Poljske, se slovenski romarji odpravljamo na bratsko srečanje v sosednjo Hrvaško. Njihovo narodno svetišče Marijo Bistrico bomo obiskali v soboto, 30. avgusta.

Gesli srečanja sta Bog daj srečo, sosed! In Dobro mi došel, prijatel.

V času, ko samostojni državi Slovenija in Hrvaška uveljavljata prednosti svoje suverenosti, prihaja tudi do nekaterih nesoglasij. Prisrčno srečanje vernikov obeh narodov, ki ju druži večstoletno mirno sožitje in zavest, da je Kristus - upanje Evrope. Tudi naše skupno upanje je zato še posebej dobrodošlo. Slovenci bomo z obiskom počastili našo skupno Mater in se srečali z brati po veri. Srečanje ima velik simbolni pomen in je že sedaj deležno mednarodne pozornosti in podpore.

Marija Bistrica je največje hrvaško romarsko središče, prvič omenjeno že leta 1209. Čudodelni kip črne Marije je delo neznanega hrvaškega kiparja iz 16. stoletja. Romarsko središče je imelo pomembno vlogo v času turških vpadov. Današnjo podobo je cerkev dobila v 19. stoletju. Papež Pij XI. ji je leta 1923 podelil častni naslov mala bazilika, od leta 1971 pa je hrvaško narodno svetišče. Marija Bistrica leži severovzhodno od Zagreba sredi hrvaškega Zagorja. Slovenci bomo tja poromali organizirano, pod vodstvom Narodnega odbora za SREKS.

Srečanje se bo začelo ob 10. uri z uvodnim duhovnim programom. Ob 11. uri bo slovesna maša slovenskih in hrvaških škofov in duhovnikov, ki jim bosta predsedovala ljubljanski nadškof metropolit dr. Franc Rode in zagrebški nadškof metropolit dr. Josip Bozanić. Za petje bosta skrbela združena pevska zbora iz dekanije Šentjernej in iz Marije Bistrice. Po maši bo kosilo in priložnost za družabnost in osebna srečanja. Ob 15. uri bodo v baziliki pete litanije Matere božje, nato pa slovo od gostiteljev in pot domov.

Tiskovna konferenca
V ponedeljek, 25. avgusta, bo v Zagrebu, v prostorih hrvaške škofovske konference na Kaptolu 22, ob 11. uri tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki hrvaškega in slovenskega narodnega odbora za SREKS predstavili priprave in spored srečanja v Mariji Bistrici. Slovenski odbor bo predstavljal vodja dr. Janez Gril.

Narodni odbor za SREKS
Ljubljana, 22. 8. 2003

Obvestilo za medije
Akreditacija za slovensko hrvaško srečanje v Mariji Bistrici

Osem srednjeevropskih škofovskih konferenc, med njimi tudi slovenska, pripravlja srednjeevropski katoliški shod, ki bo 22. maja 2004 v Marijinem Celju (Mariazell) na Štajerskem v Avstriji.

Priprava na ta shod bo v soboto, 30. avgusta, v Mariji Bistrici pri Zagrebu, slovensko - hrvaško srečanje. Gre za prvo takšno srečanje slovenskih in hrvaških katoličanov, ki ima velik simbolni pomen. Skupna katoliška vera lahko preseže različne druge medsebojne napetosti in obema narodoma daje novo upanje in boljšo prihodnost.

Srečanje se bo začelo ob 10. uri z uvodnim duhovnim programom v obeh jezikih. Sodelovali bodo dekanjiski pevski zbor iz Kostanjevice, baritonist Matjaž Robavs ter Gasilska godba na pihala iz Loč.
Ob 11. uri bo slovesno somaševanje slovenskih in hrvaških škofov ter
duhovnikov, ki ga bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode.
Po maši bo čas za kosilo ali romarsko malico, prijateljska srečanja, za dobro voljo bo poskrbela godba na pihala.
Ob 15. uri bo mariborski škof dr. Franc Kramberger v baziliki vodil péte litanije Matere Božje.

Fotografiranje in snemanje na srečanju bo mogoče z akreditacijo.
Prosimo Vas, da se akreditirate na našem uradu do ponedeljka 25. avgusta.Akreditacije bodo na voljo od torka, 26. avgusta do vključno petka 29. avgusta na Tiskovnem uradu SŠK v Ljubljani, Krekov trg 1. Na voljo bodo tudi nagovori in uraden program.

Tel.: 01 430 75 75
Fax: 01 433 06 18

Ljubljana, 14.8.2003
Tiskovni urad SŠK
Manica Ferenc

Maša narodov

V nedeljo 21. septembra 2003 ob 11. uri, bo na slomškovem grobu, romarska maša narodov, ki jo bo vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Povaljeni so škofje, duhovniki in verniki iz vseh držav, ki sodelujejo v programu SREKS. Peli bodo združeni pevski zbori ob spremljavi orkestra.

Spored:

• 10.00 - 11.00 zbiranje na prsotoru pred stolnico
• 11.00 slovesno romarsko bogoslužje v stolnici
• po maši srečanje narodov na prostoru pred stolnico in pogostitev

Odgovorna oseba:
dr. Stanko Lipovšek
GSM +38641-76-22-44
tel. +3862-25-18-432
faks. +3862-22-90-481
mb.stolnica@email.si

Bog daj srečo, sosed!

Slovensko-hrvaško srečanje v Mariji Bistrici v soboto, 30. avgusta

V okviru priprav na Srednjeevropski katoliški shod leta 2004 bo v soboto, 30. avgusta, v Mariji Bistrici pri Zagrebu na Hrvaškem slovensko-hrvaško srečanje vernikov. Kristus - upanje Evrope je geslo, ki naj poveže tudi slovenske in hrvaške katoličane. Bog daj srečo, sosed!, bomo pozdravili gostitelje, oni pa nam bodo odzdravili: Dobro mi došel prijatel!
Slovenski škofje želijo, kot je v zadnjih Sporočilih zapisal nadškof Rode, da bi bilo to srečanje "zgovorno pričevanje o veri, ki presega nesoglasja in povezuje različne narode v medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Naj bo izraz naše iskrene želje po lepih sosedskih odnosih z bratskim hrvaškim narodom."
Župnike in dekane prosimo, da začnejo zbirati prijave za romanje v Marijo Bistrico. Skupni program se bo začel ob 10. uri, ob 11. uri bo slovesna maša. Po maši bo čas za kosilo, prijateljska srečanja in sproščeno zabavo. Ob 15. uri bodo v baziliki pete litanije Matere Božje, nato pa slovo od Marije in gostiteljev.
Vsi romarji bodo dobili programsko knjižico. Stroški organizacije znašajo 500 tolarjev na osebo. Vse druge informacije dobite pri Narodnem odboru za pripravo SREKS in na škofijskih pastoralnih službah.
Prijave: TRUD ter posamezni župnijski in dekanijski uradi.

Janez Gril
v imenu Narodnega odbora za SREKS

Novo upanje za novo Evropo

Češke priprave na Srednjeevropski katoliški shod v letu 2004

Češka je ena izmed osmih srednjeevropskih dežel, ki se pripravljajo na skupni katoliški shod, ki bo 22. maja prihodnje leto v Mariazellu v Avstriji. Ob nacionalnem prazniku, 5. julija, na god svetih bratov Cirila in Metoda, so v Velehradu, češkem nacionalnem romarskem središču, pripravili veliko praznovanje z mednarodno udeležbo. Češkim vernikom so se pridružili tudi predstavniki Cerkva iz ostalih sedmih dežel, ki se tudi pripravljajo na katoliški shod. Slovensko škofovsko konferenco je zastopal koprski škof msgr. Metod Pirih.
Prireditve so se začele v petek, 4. julija, dopoldne s poletno konferenco češke škofovske konference. Popoldanskega dela se je udeležil tudi škof Pirih in poročal o delu slovenske katoliške Cerkve in o razmerah, ki vladajo pri nas. V pogovoru so skupaj ugotavljali, da so v obeh deželah razmere precej podobne in večkrat nenaklonjene veri in Cerkvi.
Češke škofe so v popoldanskem času obiskali tudi zunanji ministri nekaterih srednjeevropskih držav, ki so se na povabilo češkega zunanjega ministra zbrali blizu Velehrada. S škofi so se pogovarjali tudi o pripravah na srednjeevropski katoliški shod, ki bo prihodnje leto. Slovenski zunanji minister se srečanja s škofi ni udeležil.
V petek, 4. julija, zvečer se je začel mednarodni koncert ljudi dobre volje, na katerem so poleg domačih čeških glasbenikov nastopili tudi gostje iz drugih srednjeevropskih dežel, Slovenijo sta odlično zastopala operni pevec, baritonist Matjaž Robavs in citrar prof. Tomaž Plahutnik. Slovenske narodne pesmi so po svojem melosu očitno zelo blizu češkemu. Za odlično interpretacijo sta požela velik aplavz več kot 20.000 poslušalcev, ki so napolnili prostor pred baziliko.
Na praznik slovanskih apostolov Cirila in Metoda imajo Čehi vsako leto narodno romanje v Velehrad. Letošnjega se je udeležilo okoli 30.000 romarjev iz Moravske in drugih delov Češke, nekaj pa je bilo zastopnikov tudi iz drugih dežel. Poleg vseh domačih škofov so bili prisotni tudi zastopniki ostalih sedmih srednjeevropskih katoliških dežel. Slovesno somaševanje je vodil nadškof in metropolit iz Olomouca Jan Graubner, nagovor pa je imel praški nadškof in metropolit Miloslav Vlk.
"Sveta brata Ciril in Metod predstavljata temeljni kamen, začetek in korenine naše vere," je med drugim dejal kardinal Vlk. "Sem vsako leto prihajamo zato, da bi se bolj zavedli svojih duhovnih izročil in bi tudi danes po njih oblikovali svoje življenje. Danes smo v Velehradu tudi zato, da bi naši češki družbi pokazali svojo vero, ki so nam jo prinesli prvi oznanjevalci pred več kot tisoč leti. Tako kot oni moramo tudi mi danes oznanjati vero v vstalega Kristusa, da bo današnja Evropa lahko ohranila upanje. Ne toliko z besedami kot z živim zgledom in z življenjem po evangeliju."
Posebej slikovito je bilo prinašanje darov med slovesno mašo. Osem parov iz osmih srednjeevropskih dežel, večinoma v narodnih nošah, je prineslo simbolne darove svoje dežele. Slovenski par je prinesel velika prstana, ki sta simbolizirala naš plenarni zbor Cerkve na Slovenskem in njegovo odločitev za življenje, s prošnjo, naj bo vsa Evropa na strani življenja in v oporo zakonu in družini.
Po končani slovesnosti so zbrane vernike v svojih jezikih nagovorili tudi škofje iz ostalih dežel. Msgr. Metod Pirih je v imenu SŠK med drugim omenil, kako sveta brata Ciril in Metod povezujeta češki in slovenski narod. Na področju, kjer sta oznanjala vero, je po božji previdnosti v zadnjem času nastalo več novih in samostojnih držav, ki se želijo pridružiti evropskim povezavam. "Pred nami vsemi se odpira nova doba, v kateri mora Cerkev dati svoj specifični prispevek k duhovni prenovi krščanske Evrope, da bo lahko skupna hiša vseh narodov." Tudi verni ljudje moramo prispevati svoj delež, "da bodo v skupni evropski hiši med različnimi krajevnimi Cerkvami in med različnimi narodi vladale svoboda, ljubezen, spoštovanje človekovih pravic ter duhovni, moralni, kulturni in materialni napredek ljudi."
Na koncu zelo zanimivega, duhovno bogatega in lepo pripravljenega češkega narodnega romanja v Velehrad velja omeniti še to, da se je v nedeljo, 7. julija, v Velehradu začelo prvo zasedanje češkega plenarnega zbora. 120 delegatov bo skupaj s škofi cel teden dni razpravljalo o tem, kako danes poglobiti smernice drugega vatikanskega koncila, kar zaradi komunizma v preteklosti ni bilo mogoče. Glavne teme plenarnega zbora so verski nauk, morala in odgovornost Cerkve za družbo.

Janez Gril

Velehrad v luči srednjeevropskega katoliškega shoda

Češka, ena izmed osmih srednjeevropskih dežel, ki se pripravljajo na Srednjeevropski katoliški shod, za ta konec tedna pripravlja v Velehradu, romarskem središču, povezanem z delom slovanskega apostola sv. Metoda, veliko slovesnost z mednarodno udeležbo. Češkega narodnega romanja se bo kot predstavnik SŠK udeležil tudi koprski škof msgr. Metod Pirih.

Višek prireditev bo v soboto, 5. julija. Ob 10,30 bo na prostoru pred romarskim središčem somaševanje škofov iz vseh osmih dežel, ki se pripravljajo na Katoliški shod. Zbrane romarje bo v imenu SŠK pozdravil tudi škof Metod Pirih.

Prireditve se bodo začele že v petek, 4. julija z romanjem invalidov in ljudi s posebnimi potrebami. Sledilo bo srečanje predstavnikov iz sveta športa in kulture.

Ob 19. uri bo v Velehradu mednarodni koncert pevcev in glasbenikov z naslovom Koncert ljudi dobre volje. Slovenijo bosta zastopala operni pevec in baritonist Matjaž Robavs in citrar Tomaž Plahutnik.

Srednjeevropsko katoliško srečanje bo imelo tudi politično dimenzijo. V petek popoldne se bodo blizu Velehrada srečali tudi zunanji ministri osmih srednjeevropskih dežel, ki se pripravljajo na Katoliški shod, zvečer pa bodo častni gostje na koncertu ljudi dobre volje.

V nedeljo, 6. julija, se bo v Velehradu začel Plenarni zbor Češke katoliške Cerkve. Z njim želijo Čehi, podobno kot pri nas pred leti, poglobiti uresničevanje 2. Vatikanskega koncila, kar zaradi komunizma v preteklosti ni bilo mogoče. Glavne teme plenarnega zbora bodo verski nauk, morala in odgovornost Cerkve za družbo.

Tiskovni urad SŠK
Ljubljana, 03.07.2003

Pri Mariji smo povsod doma

V soboto, 7. junija 2003, teden dni po slovesnem začetku leta priprav na srednjeevropski katoliški shod, so se slovenski otroci zbrali na mavričnih romanjih.

Mavrična romanja otrok k Mariji v največja slovenska božjepotna središča, v koprski škofiji na Sveto goro, v ljubljanski na Brezje in v mariborski na Ptujsko Goro, so tradicionalni zaključek šolskega in veroučnega leta, ki ga je že kmalu po svojem prvem izidu leta 1972 organizirala Mavrica, edina otroška katoliška revija, na pobudo njenega ustanovitelja in dolgoletnega urednika prelata Jožeta Bertonclja.

Romanja so imela v desetletjih svojega obstoja različno obliko in vsebino, zadnja leta pa posvečajo organizatorji veliko pozornosti ne le doživetemu zahvalnemu bogoslužju in modremu razmisleku na prelomnici med dvema šolskima letoma, ampak tudi prijateljskemu druženju, ustvarjalnim delavnicam, spoznavanju novega, pesmi in veselju. Mavrična romanja so vedno vrisk otroške razigranosti in hvaležnosti, da smemo biti in se veseliti v Marijinem naročju.

Vsako leto imajo ta romanja zahvale za končano učno leto in prošnje za lepe počitnice izbrano geslo, ki ga že pred romanji otroci pri verouku premišljujejo in pod katerim se potem združijo pri romarskem bogoslužju.

Ker se pripravlja srednjeevropski katoliški shod in ker Slovenija vstopa v evropske povezave, se je na uredništvu Mavrice organizatorjem romanja zdelo primerno geslo letošnjih romanj Pri Mariji smo povsod doma, da bi tudi otroci začutili, kako je Evropa, v katero "gremo" čeprav smo bili vedno v njej, prostor iste vere in da katoliške cerkve povsod, kjerkoli so, vabijo k istemu češčenju Matere Marije, ki je mati vseh ljudi.

Pri Mariji smo povsod doma je tudi serija prispevkov o Marijinih božjih poteh v Evropi, ki jih za prihodnje leto pripravlja Mavrica, da bi otroci spoznali, kako Evropo povezuje tudi skupna dediščina vere, kulture in navad, ki jih je, kakor recimo romanja k Mariji, skozi stoletja ohranil verni krščanski človek prav do danes.

Slovesen začetek srednjeevropskega katoliškega shoda

Osem škofovskih konferenc iz srednjeevropskih dežel - Poljske, Češke, Slovaške, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Herzegovine ter Slovenije - se je v začetku leta 2002 na pobudo dunajskega nadškofa in kardinala Cristopha Schönborna odločilo, da svoje vernike in druge ljudi dobre volje povabijo k molitvi, razmisleku in delu za boljšo jutrišnjo združeno Evropo. V duhu gesla Kristus - upanje Evrope želijo pobudniki shoda katoličane spodbuditi k večji zavzetosti in soodgovornosti pri ohranjanju in poglabljanju temeljnih krščanskih drž in vrednot, ki so oblikovale današnjo evropsko kulturo in njeno duhovno izročilo.

Krščanstvo je nenadomestljivo tudi v prihodnji združeni Evropi, ki nastaja s širitvijo Evropske zveze. Na gradbišče prihodnje Evrope katoličani prinašamo upanje, ki nam ga daje naša krščanska vera oziroma Kristus.

V procesu srednjeevropskega katoliškega shoda, ki se bo za našo Cerkev začel prihodnjo soboto na Brezjah, svoj vrh pa bo dosegel 22. maja 2004 z romanjem narodov v starodavno Marijino romarsko cerkev v Mariazell na avstrijskem Štajerskem, bomo pripravili različne pobude in prireditve. Predvsem pa bomo molili, razmišljali in se pogovarjali, kaj na gradbišču prihodnje združene Evrope narediti, da bi bilo življenje v njej bolj prijazno in bi ljudem lahko prinašalo srečo in upanje.

Lepo vas vabimo, da se udeležite slovesnega začetka srednjeevropskega katoliškega shoda, ki bo v soboto, 31. maja , ob 10. uri na Brezjah. Somaševanje škofov in duhovnikov bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode.

Na Brezjah bo v zvezi s srednjeevropskim katoliškim shodom na voljo tudi različno gradivo.

Tiskovni urad SŠK
Ljubljana, 26.5.2003

28.-29. april
Seja glavnega odbora Srednjeevropskega katoliškega shoda (SREKS)

V prostorih zagrebške nadškofije na Kaptolu, je bila v ponedeljek, 28. in torek, 29. aprila, seja glavnega odbora Srednjeevropskega katoliškega shoda (SREKS). Udeležili so se je predsedniki in tajniki osmih škofovskih konferenc, ki skupaj pripravljajo SREKS. Slovensko ŠK so zastopali predsednik ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, tajnik dr. Andrej Saje in dr. Janez Gril, član osrednjega izvršilnega odbora in voditelj narodnega odbora.

Na srečanju, ki sta ga vodila zagrebški nadškof mons. Anton Bozanić in dunajski nadškof kardinal Christoph Scönborn, so pregledali dosedanje priprave na SREKS, podpisali skupno pastirsko pismo, ki ga bodo duhovniki v osmih deželah brali pri mašah 1. junija 2003, in pregledali koledar prireditev, ki jih v posameznih deželah pripravljajo za promocijo shoda. Potrdili so načrt slovesnosti 22. maja 2004 v Mariazell-u in sprejeli odločitev, da na sklepno prireditev povabijo tudi papeža Janeza Pavla II.

Zastopniki naše ŠK so predstavili podroben pregled prireditev, ki jih bomo v okviru SREKS-a pripravili v Cerkvi na Slovenskem.

Tiskovni urad SŠK
Ljubljana, 30.4.2003