MARIAZELL
Osrednje avstrijsko romarsko središče

zemljevid
cerkev
milostni kip

Osrednje avstrijsko romarsko središče Mariazell (mnogi ga poznamo pod imenom Marijino Celje) v listinah prvič zasledimo leta 1157. Napis nad glavnim portalom pa kaže, da so romansko kapelo začeli zidati leta 1200. Leta 1330 je bila cerkev, posvečena Naši ljubi Gospe, že priznano romarsko središče, upravljali pa so ga iz Salzburga. Leta 1344 je romarski kraj dobil trške pravice. V kroniki iz leta 1400 že beremo, da so v Mariazell romali iz Bavarske, Francije, Italije, Hrvaške, Poljske, Nemčije in Švice, predvsem pa iz Avstrije in Madžarske.

V času protireformacije je romarski kraj doživel razcvet. Mariazell je postal nacionalno svetišče. Habsburžani so z njim tesno povezali svojo osebno zgodovino, Mariji pa so posvetili tudi vso deželo in ljudstvo. Sem so romali plemiči, meščani in kmečko prebivalstvo. K Mariji so prihajali prosit pomoči ob stiskah, težavah, se priporočat za zdravje in dobro letino. Gotsko nadgrajena cerkev ni več zadostila potrebam vseh vernikov, zato je bila v baroku spet razširjena, prepoznavno baročno podobo nosi še danes.

Cerkev je, kot rečeno, posvečena Naši ljubi Gospe, njena milostna podoba pa je na posrebrenem baročnem oltarju. Kip Milostne Matere Božje je ohranjen iz prvotne romanske kapele. Je iz lipovega lesa in zato potemnjen. Nekdaj so imeli navado, da kip preoblačijo skladno z liturgičnim časom, ta navada se je ohranila do danes.

V baziliki je vrsta stranskih kapel: Ladislavova, Leopoldova, Katarinina, Štefanova, Jakobova, Antonova, Egidijeva, Barbarina, Benediktova, Mihaelova in kapeli Svete družine ter Svete Trojice.

Poleg tega cerkev hrani bogato zakladnico, saj so v njej shranjene mnoge umetnine in dragocenosti, ki so jih kot svoj dar prinašali plemiči, kralji in cesarji. Habsburžani so svoje poroke praviloma sklepali v Mariazellu. Zadnje tako slavje je bilo leta 2001, ko sta praznovala zlato obletnico poroke Otto in Regina von Habsburg.

Danes spada Mariazell v graško nadškofijo.

Vsako leto obišče baziliko milijon romarjev. Obisk iz dežel nekdanjega vzhodnega bloka se je po padcu berlinskega zidu povečal. Mariazzell je ohranil pomembno povezovalno vlogo med različnimi narodi in kulturami. Povezujeta nas vera v Jezusa Kristusa in večstoletno sobivanje na srednjeevropskem prostoru. V Mariazell od nekdaj zelo radi romamo tudi Slovenci.