sobota 21.06.2003 ob 10.30:
Avstrija, Koroška, Št. Jurij ob Dolgem jezeru/St. Georgen - Längsee, samostansko dvorišče
22. Srečanje Treh Dežel Z Geslom: "Kristus - Upanje Evrope"

K zgodovini šentjurškega konventa
Celovški škof dr. Alois Schwarz: pozdravni nagovor
Celovški škof dr. Alois Schwarz: pridiga (v nemščini)
Povzetek pridige (v slovenščini)
Nadškof dr. Franc Rode: nagovor
Fotografije
Poročilo na avstrijskih straneh

Letošnje, 22. srečanje treh dežel, je bilo na Koroškem, in sicer v starodavnem šentjurškem samostanu, čigar 1000-letnico obstoja obhajajo letos. Danes je to škofijski izobraževalni dom, to je duhovno središče in odprta hiša za goste.

K zgodovini šentjurškega konventa

Velika samostanska stavba ima dve veliki notranji dvorišči in na enem je bilo tudi srečanje, ki se ga je udeležilo nekaj več kot 1500 ljudi s Koroške, Italije in Slovenije.

Gostitelj srečanje je bil celovški škof dr. Alois Schwarz, ki je tudi vodil somaševanje. Ob njem sta somaševala soorganizatorja srečanja, videmski nadškof Pietro Brollo in ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, salzburški nadškof in metropolit dr. Alois Kothgasser, mariborski škof dr. Franc Kramberger in ljubljanski pomožni škof dr. Jožef Kvas. Koprsko škofijo je zastopal dr. Drago Klemenčič. Skoraj 60 duhovnikov je somaševalo pri tem bogoslužju, ki je bilo res mednarodno, saj je bilo slišati molitev in petje v nemškem, slovenskem, italijanskem, furlanskem in latinskem jeziku. Peli so združeni mešani pevski zbori iz krajev Brückl, Ingolstadt, Hohenfeld in Sörg, ženski pevski zbor iz St. Salvator, pevska skupina iz St. Jurija pod vodstvom Christopha Mühlthalerja, dekanijski zbor Anton Martin Slomšek iz dekanata Bleiburg in Eberndorf pod vodstvom Josefa Ropitza ter koroška vojaška godba na pihala. Za zbrane romanje so pripravili vsa besedila za petje in molitev v omenjenih petih jezikih.

Škof gostitelj je v začetku pozdravil vse navzoče v več jezikih, tudi v slovenskem in izrazil veselje, da je srečanje letos prav na Koroškem.

Celovški škof dr. Alois Schwarz: pozdravni nagovor

V začetku je bil pomenljiv obred spokornosti, med katerim so prinašali vodo in jo zlili v velik vrč, ki je stal pred oltarjem. Kot prvi so jo prinesli Slovenci, par v narodni noši: "Prinašamo vam vodo iz Slovenije, vodo iz naše domovine, ki nam je draga. Voda ima moč in daje energijo. Tako je ta voda tudi znamenje za Kristusa, ki nam daje moč in duha evangelija, da bi sooblikovali svojo družbo. Gospod Jezus Kristus, okrepi našo vero." Nato so zapeli 'Gospod, usmili se'.

Naslednji so bili na vrsti italijanski romarji: "Prinašamo vam vodo iz Italije, naše domovine z veliko zgodovino. Voda podarja sprostitev in očiščuje. Tako je ta voda tudi znamenje Kristusa, pri katerem se umiri naše srce. Gospod Jezus Kristus, daj nam najti mir v tebi." Sledilo je petje: 'Kristus, usmili se'.

Tretji so vodo prinesli Korošci: "Prinašamo vodo s Koroške, domovine, v kateri srečno bivamo. Voda lahko zdravi. Tako je ta voda tudi znamenje Kristusa, ki ozdravlja, kar je v našem življenju bolnega in nalomljenega. Gospod Jezus Kristus, zravnaj nas." Vsi so nato zapeli 'Gospod, usmili se'.

Domači škof je nato z vodo blagoslovil zbrano občestvo med petjem znanih besed: 'Tisti, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste Kristusa oblekli. Gospod, ti so dober in usmiljen, zato ti prepevamo hvalo. S Kristusom smo umrli, z njim bomo tudi vstali. Aleluja!'

Slava je bila zapeta v treh jezikih. Zanimivo je bilo opazovati ljudi, kako so mnogi poskušali peti v drugem jeziku.

Prvo berilo iz preroka Izaija (55, 8-13) je bilo v furlanščini, drugo iz Razodetja v slovenščini, evangelij pa v nemščini. Izbran je bil odlomek iz Janezovega evangelija (15, 1-8), kjer Jezus govori, da je prava vinska trta, njegov Oče pa vinogradnik. Odlomek je bil pomenljiv ne samo zaradi tega, ker vedno znova potrjuje, kako moramo biti vraščeni v Kristusa, če hočemo v življenju obroditi sad, ampak tudi zato, ker je samostansko dvorišče poraščeno z mogočno trto, na kateri je bilo videti obilje sadov. To je omenil tudi škof gostitelj v pridigi.

Celovški škof dr. Alois Schwarz: pridiga (v nemščini)
Povzetek pridige (v slovenščini)

Sledile so Prošnje za vse potrebe - spet v štirih jezikih.

Pri darovanju so zastopniki ljubljanske in videmske nadškofije prinesli darove na oltar. Med prinašanjem je lepo zadonela slovenska pesem: 'Prinašamo, Gospod, svoje preproste darove', skladatelja Antona Jobsta, godba pa je zaigrala znano pesem skladatelja Francka 'Panis Angelicus'. Med darovanjem so tudi nabirali prostovoljne darove, ki so bili namenjeni izgradnji dekliškega doma v Banja Luki.

Večino glasbenih delov za to bogoslužje je pripravil Karl-Bernardin Kropt; tudi 'Svet', zapet v treh jezikih. Kadar je bilo petje v več jezikih, je bil navadno vmes del ali za solista ali za zbor.

Tudi Gospodovo molitev 'Očenaš' so molili vsak v svojem materinem jeziku. Je bilo to znamenje nove Evrope narodov? Medsebojnega spoštovanja? Izziv za prizadevanje, da bi bilo tako? Kakorkoli že, izzvenela je mogočno, prepričljivo.

Prav tako tudi pesem pred pozdravom miru: 'Gospod, ker potrebujemo miru, te prosimo za moč, ki dela prosto pot k bližnjemu in gradi zaupanje. Gospod, ker si prizadevamo za mir, tkemo povezanost in tudi tujcu stisnemo roko brez strahu. Gospod, ker rastemo v miru, blagoslovi vsak korak, ki v svetu zagotavlja mir; pojdi z nami na tej poti.'

Slovenska pesem se je oglasila tudi med obhajilom; pred sklepno prošnjo pa je zadonela zahvalna pesem. Vsak je bil spet povabljen, da jo poje v svojem materinem jeziku.

Zbrane sta potem nagovorila še ljubljanski nadškof dr. Franc Rode; spregovoril je v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Nato pa je spregovoril še videmski nadškof dr. Pietro Brollo.

Nadškof dr. Franc Rode: nagovor

Sklepna pesem pa je bila molitev Angelovega češčenja - spet v treh jezikih.

Po maši je bila možnost za skupno kosilo; nato je sledil še kulturni program z glasbenimi nastopi in prijateljsko srečanje. Prihodnje skupno srečanje treh dežel bo prihodnje leto v Sloveniji. (S. Darija Krhin in i.)