sobota 31.05.2003 ob 10.00:
BREZJE
Vseslovenski romarski shod ob začetku duhovne priprave na srednjeevropski katoliški shod

Škofovske konference osmih srednjeevropskih držav in sicer Poljske, Češke, Slovaške, Avstrije, Madžarske, Hrvaške Bosne in Hercegovine ter Slovenije, so se lani odločile, da povabijo vernike k delu za boljšo jutrišnjo Evropo. V soboto, 31. maja, se je začela duhovna priprava na velik shod 22. maja prihodnje leto, ko se bodo vsi zbrali v Mariazell na Zgornjem Štajerskem.
K začetni pripravi so se Slovenci zbrali v brezjanski baziliki, kjer je dopoldne vodil somaševanje ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Prišel je tudi novi apostolski nuncij v Republiki Sloveniji, ki je vse navzoče pozdravil ob sklepu maše.
Maševanju so se pridružili predstavniki iz vseh treh slovenskih škofij. Maribor je zastopal dr. Stanko Lipovšek, Koper škof Pirih, pa tudi upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko in upokojeni ljubljanski škof Jožef Kvas, ter 28 duhovnikov.

Uvod v mašo in kesanje (p. Miha Vovk)

Z velikim veseljem pozdravljam v naši sredi apostolskega nuncija ekscelenco msgr. Santosa Abrila y Castelló, ki predstavlja na današnji dan v naši sredi samega svetega očeta. 17. maja je minilo sedem let, ko je na tem mestu sveti oče Janez Pavel II. zapisal besede MARIJA POMAGAJ! Ob takratnem obisku je bilo geslo OČE, POTRDI NAS V VERI. Apostolski nuncij pa je ob svojem prvem obisku pri Mariji Pomagaj, prav tako letošnjega 17. maja, zapisal v spominsko knjigo "Svoje poslanstvo zaupam Materi in Zavetnici slovenskega naroda. Marijo prosim, naj vedno blagoslavlja vse svoje slovenske otroke!"

Prisrčen pozdrav "mojemu škofu", kot bi rekel sv. Frančišek, ljubljanskemu nadškofu in slovenskemu metropolitu, dr. Francu Rodetu. 19. maja smo se spominjali 60-letnice, ko se je milostna podoba Marije Pomagaj vrnila s Trsata v Ljubljano. 29. maja 1943 je z Njo poromalo na Rakovnik več kot 25.000 vernikov. Pred Marijo Pomagaj so obljubili, da se bodo varovali hudih pregreh. 30. maja 1943 pa se pred milostno podobo slovesno posvetila Marijinemu brezmadežnemu Srcu cela ljubljanska škofija. Stoletnica je postala nova božja pot - druge Brezje do 15. junija 1947. Danes pa nam daje ljubljanski nadškof in slovenski metropolit z drugimi predsedniki osmih škofovskih konferenc iz Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Avstrije in Slovenije, za vodilo skupnega prizadevanja geslo "Kristu - upanje Evrope", da bi katoličani v odločilnih časih bili dejavnejši na gradbišču jutrišnje Evrope. To, kar lahko damo Evropi, njeni politiki in kulturi, duhovni podobi, je predvsem upanje in zaupanje, ki izhaja iz naše vere v Jezusa Kristusa, našega Odrešenika.

Prav tako z veliko radostjo pozdravljam tudi upokojenega beograjskega nadškofa msgr. dr. Franca Perka, ki je svoj duhovniški poklic utrdil prav tukaj pri oltarju Marije Pomagaj, koprskega škofa msgr. Metoda Piriha, ki mu je tako pri srcu Marijino svetišče na Sveti Gori s svojim sporočilom: "Povej ljudstvu, naj mi zgradi hišo in me pride prosit milosti!", upokojenega ljubljanskega škofa msgr. Jožeta Kvasa, predstavnika mariborskih škofov stolnega župnika dr. Stanislava Lipovška, svetovalca nunciature msgr. dr. Anselma Guida Pecorarija, pa tudi vse druge duhovnike, ki ste danes pripeljali svoje vernike in hočete po zgledu Janeza Evangelista v svoje služenje vedno znova vzemi k sebi nebeško Mater Marijo. Predvsem pa topel pozdrav vam verniki, vam romarji, ki ste prišli z vseh koncev Slovenije, da bi osebno slišali, da je Kristus najprej naše upanje in da bi bili na vseh krajih nosilci upanja in zaupanja v Slovenskem narodu.

Da bi bili to, priznajmo, da nas razni strahovi, dvomi in človeške slabosti večkrat zamajejo v naši verni trdnosti, kar pa danes iz srca obžalujemo.

(po magnetofonskem zapisu: pIR)

Pridiga (nadškof Franc Rode)

Predragi bratje in sestre, dovolite, da najprej pozdravim v naši sredi Njegovo ekscelenco msgr. Apostolskega nuncija, ki je danes prvič med nami na Brezjah. Z veseljem ga sprejemamo, ker predstavlja med nami Svetega očeta.

(V španščini:) Spoštovani gospod Apostolski nuncij, z velikim veseljem vas pozdravljam danes med nami tukaj v narodnem svetišču na Brezjah. Bodite dobrodošli v Sloveniji, kjer predstavljate Svetega očeta. V vašem visokem poslanstvu vas spremljajo naše najboljše želje in naše molitve.

Prav tako pozdravljam sobrate škofe, ki se danes udeležujejo slovesnosti: predstavnika mariborske škofije dr. Stanka Lipovška, vse vas predragi sobratje duhovniki in bogoslovci, pa tudi vse vas dragi bratje in sestre, brezjanski romarji!

1) Z današnjo slovesnostjo v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah začenjamo duhovno pripravo na srednjeevropski shod, ki se bo pod geslom "Kristus - upanje Evrope" vršil vse leto in bo doživel svoj zaključek 22. maja 2004 v Mariazell na Gornjem Štajerskem.

Tam se bomo zbrali katoličani iz osmih dežel. Šest od teh dežel bo 1. maja 2004 stopilo v Evropsko unijo. Danes, eno leto pred tem vstopom, imamo tudi priložnost, da razmišljamo o nalogah, ki so pred nami kot bodočim članom Evropske unije.

2) V prvem berilu iz preroka Sofonija na današnji praznik obiskanja Device Marije, smo slišali zagotovilo, da Bog v svoji zvestobi ostane sredi svojega ljudstva: "Glej, tvoj Bog je pri tebi, mogočni rešitelj. Veseli se nad teboj v obnovljeni ljubezni." (3, 14-18).

To velja za vsak narod, to velja tudi za Evropo. Beseda o obnovljeni ljubezni bi morala posebej nagovoriti vsakega izmed nas, pa tudi narode kot celoto. Evropa je bila v svoji zgodovini Evropa ljubezni do Jezusa Kristusa, ljubezni do njegove Cerkve, ljubezni do njegove presvete Matere Marije. In znamenja te ljubezni so neštete cerkvice in kapele v naši deželi. Vse to je za nas danes tudi izziv. Vsem je dana ta milost obnovljene ljubezni do Boga in do Cerkve.

V drugem berilu pa nas apostol Pavel v pismu Rimljanom spodbuja k bratski ljubezni: "Bratovsko se med seboj ljubite. V upanju se veselite." (12, 9-16). To priporočilo naj bi nas nagnilo, da dosežemo tisto spravo, za katero se trudimo že več let, da bi se vključili v Evropsko zvezo ne kot narod, ki je med seboj razdeljen, ko vsakdo gleda sovražno na drugega, ampak kot narod, ki je med seboj spravljen. Spravljen tudi z drugimi evropskimi narodi, predvsem s svojimi sosedi. Določena predstavitev zgodovine je mogoče kriva, da smo imeli velikokrat narode, ki živijo ob naših mejah, za ne naklonjene, ne dosti prijateljske do nas. To zgodovino moramo ponovno pregledati. Res je bilo med nami veliko krivic in vojn, videti pa moramo tudi, koliko smo drug drugemu darovali, koliko izmenjav je bilo med nami, koliko smo se med seboj bogatili. To je nova vizija Evrope, ki je pred nami in mislim, da je priporočilo apostola Pavla, da se bratsko med seboj ljubimo tudi z našimi sosedi in z drugimi evropskimi narodi, priporočilo, ki ga moramo vzeti resno v tem letu priprave na vstop v Evropsko unijo.

Evangelij, ki smo ga slišali, pa predstavi lik Jezusove Matere Marije - žene vere in upanja: "Blagor nji, ki je verovala, zakaj spolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod." Marija je žena veselja, ki opeva Gospodove milosti. In kaj potrebuje Evropa bolj kot vero v človekovo presežno usodo, upanje v prihodnost, vero in veselje do življenja.

3) To je treba poudariti, bratje in sestre, v našem današnjem srečanju, da Evrope, ki naj bi bila skupni prijeten dom vseh njenih narodov, ne bomo mogli graditi samo na gospodarski uspešnosti. Evropa mora ponovno zaživeti in uveljaviti vrednote, iz katerih pravzaprav izhaja, vrednote, ki so temelj njene istovetnosti, vrednote, iz katerih so živeli in črpali celi rodovi Evropskih prednikov. In tu je najprej vera v Boga stvarnika, vera v Boga, ki je ljubezen, ki je eden v svetem Trojstvu in ki vzpostavi s človekom tako intimno razmerje, kot ga ni mogla misliti nobena religija in nobena filozofija. Bog, ki kliče človeka po imenu, ki ga spoštuje v njegovi enkratnosti, ki mu zatrjuje svojo brezpogojno ljubezen. To je tisto, kar je evropskemu človeku vlivalo samozavest, kar je tega človeka držalo pokonci, kar mu je dajalo moč v preizkušnjah, kar mu je dajalo tudi tisti ustvarjalni elan, ki je tako izreden, tako enkraten in - lahko rečemo - značilno evropski.

Med vrednotami evropske kulture je tudi podoba človeka, ustvarjenega po božji podobi. Nikjer drugod ni zapisanega kaj tako veličastnega o človeku: Človek ustvarjen po božji podobi! Tukaj je vir njegove zavesti o lastnem dostojanstvu. Tukaj je vir zavesti o lastni odgovornosti in svobodi. Teh vrednot, ki nam jih je zapustilo krščanstvo, ne smemo zanemarjati. Ponovno jih moramo oživiti in močneje živeti - danes kot priprava in jutri kot člani Evropske unije.

Vidimo pa, da se Evropa danes nekako spreneveda glede svojih korenin in svoje duhovne dediščine. Ignoriranje Boga in krščanske preteklosti Evrope je ne samo krivica, ampak tudi huda napaka in slepota duha. Evrope ne bomo mogli graditi na amneziji o naši preteklosti.

4) Ena do nalog, ki jih postavlja vstop v Evropo, je očiščenje našega zgodovinskega spomina. Kot sem že omenil, naš evropski spomin poudarja predvsem vojne, nasilje, krivice, ki so si jih delali evropski narodi v preteklosti. Marsikaj od tega je res, je žal res. Vendar se je možno ločiti od te preteklosti, kot so to storili drugi narodi - na primer Francozi in Nemci - ki so se ločili od preteklosti, polne vojn in krivic.

Tudi mi se moramo soočiti s svojo zgodovino. Najprej z našo lastno, slovensko zgodovino in se spraviti med seboj, pa tudi z zgodovino naših odnosov s sosednimi narodi in si osvojiti drugačen pogled nanje, bolj prijazen in - navsezadnje - bolj resničen. Saj je bilo, kot sem dejal, tudi veliko lepega med nami, veliko medsebojnega bogatenja in plodovitih izmenjav. In če bomo poudarjali predvsem to, kar je pozitivnega med nami, se bomo v resnici približali drug drugemu, našli bomo nove razloge za medsebojno spoštovanje in si bomo zagotovili bolj srečno prihodnost, kot je bila naša preteklost.

5) Naš narod stopa v Evropsko zvezo kot samostojen narod, z lastno državo. Lahko rečemo: prepoznaven in prepoznan. V tej veliki družini evropskih narodov, kjer smo že bili, ne smemo izgubiti svojih vrednot. Ne smemo izgubiti svoje istovetnosti. Prepričan sem, da bomo lahko od Evrope marsikaj dobili, da se bo naša zavest obogatila, lahko pa Evropi tudi marsikaj damo. Ni nam treba imeti preveč skromnega mnenja o sebi. Prepričan sem, da slovenska Cerkev s svojo notranjo enotnostjo, s svojim tako živim čutom za dobrodelnost, s svojim molitvenim življenjem, s svojo zvestobo Apostolskemu sedežu, z vsemi temi vrednotami, ki jih močno živi lahko bogati Evropo.

Tako, dragi bratje in sestre, naj bo današnje srečanje, s katerim odpiramo leto priprav na shod v Mariazell 22. maja 2004, leto duhovne priprave in notranje poglobitve, leto, ko se utrdimo v veri in se pripavljamo, za vstop v Evropsko zvezo. Ohranimo svojo istovetnost in vrednote, ki so bile vedno navzoče v našem narodu in so žive tudi danes. Amen.

(Avtorizirano F.R. 31.05.03)

Pozdravni nagovor (nuncij Santos Abrila yCastelllo')

Spoštovana Ekscelenca, Monsignor Franc Rode, ljubljanski nadškof in metropolit predragi bratje v škofovstvu, duhovniki, redovniki in redovnice, dragi bratje in sestre.

Ob koncu tega srečanja bi rad pozdravil vse, ki ste bili navzoči pri tej sveti maši.

Sveti oče Janez Pavel drugi me pošilja, da bi služil in pomagal slovenski Cerkvi. Skupaj z vami začenjam to pot. Šele pred nekaj dnevi sem prišel v Slovenijo, zato upam, da mi boste oprostili, ker ne znam vašega jezika. Začel se ga bom učiti, da me boste lahko razumeli in da bom jaz mogel razumeti vas. Potrudil se bom, četudi vem, da ne bo lahko.

Vesel sem da smo se srečali v tem svetišču Marije Pomagaj, ki ga je pred nedavnim obiskal tudi sveti oče.

Prosimo našo nebeško Mater, naj tako kot v prvi Cerkvi, podpira našo molitev in prizadevanja, da bomo zvesti učenci njenega Sina in priče zglednega življenja za vso družbo.

Mati Cerkve, pomagaj nam, da bomo v tebi gledali obličje Kristusa, tvojega Sina in našega brata ter Odrešenika. Amen.